Makrobiotika ali lokalno prehranjevanje Avtor članka: Marija Kočevar
Raje poglejmo, kaj raste v naših krajih, pred našim domačim pragom. Narava je v tem delu
sveta zares radodarna. Le redkokje imajo tolikšno pestrost sadja in zelenjave, toliko vrst žit in
toliko dobrih začimb.
Najboljša je sezonska hrana, torej začnemo pri regratu, čemažu in redkvicah, ki se pojavijo
kmalu potem, ko se zemlja odtaja. Solata obogatena s temi zelišči bo hitro pregnala
spomladansko utrujenost in razbremenila jetra. Telo bo dobilo odlično mešanico mineralov in
antioksidantov, tako da zakisanost ne bo več problem. Nato sledijo po vrsti, šparglji,
motovilec, jagode, češnje, solata berivka, borovnice,… verjetno ste uganili, da je najbolj
pomembna hrana za razkisanje in regeneracijo telesa prav zelenjava in sveže sadje. Tudi žita
imajo pomembno vlogo. To so večinoma ogljikovi hidrati, ki pa seboj prinesejo prepotrebne
vlaknine. Dajejo nam energijo in preprečijo prehitro prehajanje sladkorja v kri. Na ta način
razbremenijo trebušno slinavko in omogočijo temeljito prebavo. Ravno pri žitih pa delamo
veliko napak! Žito seveda ne pomeni bele moke, ki je nekaj mesecev ali celo let čakala na nas
na polici nekega skladišča. Tudi ne pomeni testenin ali kosmičev, ki so posušeni na visoki
temperaturi, da se izognejo moljem in imajo nekaj let dolg rok uporabnosti. Da o piškotih in
drugem trajnem sladkem in slanem pecivu sploh ne govorim. Za peko uporabljamo sveže
mleto moko, zato ni odveč, če si omislimo lasten mlinček. Morda z njim zaposlimo otroke. Če
jim to ponudimo na zabaven način, bodo radi sodelovali.
Na makrobiotskem krožniku je ponavadi ½ žit, ostalo pa je zelenjava in malo beljakovinskih
živil (tofu, sejtan, ribe,…). Testenine so narejene iz polnovredne moke ali zdroba, ki je seveda
iz ekološke pridelave. Uporabimo lahko tudi žito v osnovni obliki. Zelo okusen je ječmen, ki
ga najprej namočimo za nekaj ur, nato pa skuhamo. V loncu naj vre le 10 minut, nato
ugasnemo ogenj in pustimo pokrito vsaj še 1 uro ali več. Žito vsrkava vodo še dolgo potem,
ko smo ga odstavili z ognja. Ko se ohladi, ga lahko damo v hladilnik, da se umiri. Ustavijo se
tudi procesi fermentacije. Potem vsak dan vzamemo stran, kolikor potrebujemo. Zelenjavna
omaka je hitro pripravljena, dodamo ji le malo ješprenja ali pire ali polnovrednega riža iz
hladilnika in kosilo je pripravljeno. Odlične so tudi žitne solate. Taka zaloga naj ne traja več
kot 3 dni, da se ne naveličamo prehitro.
Naslednja pomembna skupina živil je fermentirana zelenjava. To ni le kislo zelje in repa,
čeprav je zelo dobrodošla takrat ko je sezona za to. Nekaj tega lahko na hitro pripravimo tudi
doma, za vsakdanjo rabo in si osvežimo jedilnik.
Posebno poglavje so sladice. Če naj bodo zdrave in okusne jim moramo posvetiti posebno
pozornost. Priprava res ni težavna, le sestavine so take, ki so jih uporabljale že naše babice,
industrija pa nam že nekaj desetletij ponuja le blede nadomestke. Belega sladkorja, bele
moke, umetnih barvil in arom ne uporabljamo temveč le najboljše naravne sestavine. Sveže
ali vloženo sadje, suho sadje, polnovredno moko in zdrob, 100% sokove brez dodanega
sladkorja. Ko smo svojo prehrano utemeljili na domači hrani ni nič narobe, če med začimbe
dodamo še sojino omako, miso pasto ali alge. Enkrat ali dvakrat na teden bo zelo dobrodošla
popestritev. Alge imajo lepo lastnost, da iz telesa odstranijo težke kovine. Ko se jih navadimo,
nam bodo zelo prav prišle za prečiščenje prebavil ali ko bomo odstranjevali amalgamske
plombe.
Če upoštevamo vse to se nam ni več treba ukvarjati s tem, kako se imenuje naša dieta in tudi
cena ne bo visoka. Ob uravnovešeni prehrani ne bomo potrebovali dodatkov v obliki
prigrizkov, ki smo jih včasih zobali med obroki. Čips, bonboni, čokoladice in žvečilke bodo
popolnoma nepotrebni in pozabljeni. Saj tudi to ni zastonj.
Pravijo da zdravje ni vse, vendar je vse ostalo nič, če nismo zdravi. Zdrav človek ima tisoč
želja, bolan pa le eno. Podarimo svojemu telesu vsak dan najboljše kar imamo, saj tudi telo
nam daje največ kar zmore, vsak dan posebej, dokler ne omaga. Spoznajmo znova
HVALEŽNOST. Hvaležnot pa naj se kaže kot radost.