Čudodelna kopriva

Kopriva je izjemna rastlina, ki jo enostavno morate bolje spoznati. O njej lahko pišemo s samimi presežniki. Njena edina pomanjkljivost je, da raste praktično za vsakim vogalom in je zato ljudje ne znajo ceniti.

Kopriva je izjemna rastlina, ki jo enostavno morate bolje spoznati. O njej lahko pišemo s samimi presežniki. Njena edina pomankljivost je, da raste praktično za vsakim vogalom in je zato ljudje ne znajo ceniti. Ker si jo lahko nabere vsak, z njo nihče ne more zaslužiti in zato njene čudodelnosti tudi nihče ne propagira. Tako ostaja kopriva v senci dragih prehranskih dodatkov in uvoženih eksotičnih zdravilnih rastlin, čeprav jih v resnici vse skupaj daleč prekaša.

Koprivo lahko uživamo skozi celo leto, brez prekinitev. Več, kot je pojemo, bolje je za nas. Pri skoraj vseh ostalih zdravilnih rastlinah je treba narediti med uživanjem premor, pri koprivi pa to ni potrebno.

Legenda o Milarepi, ki velja za enega najpomembnejših tibetanskih svetnikov, pravi, da mu je na poti do razsvetljenja pomagala ravno kopriva. Na začetku duhovne poti je Milarepa od svojega učitelja prejel navodilo, da mora nekaj let preživeti v popolni osamitvi in da naj se med tem ne ukvarja z nobenim posvetnim opravilom. To je pomenilo tudi, da se ne sme zamujati s pripravljanjem hrane.

Milarepa se je spraševal, kako bo lahko s takšnimi omejitvami sploh preživel, a se je kljub temu odpravil v gore. Tam je našel odročno votlino, pred katero so v izobilju rastle koprive. Z njihovo pomočjo je Milarepa v tej votlini preživel deset let. Hranil se je izključno s koprivami, ki jih je mečkal s kamni, da ga niso opekle.

Ker kopriva vsebuje močno zeleno barvilo, je njegova koža z leti postala zelena. Tako si je prislužil ime zelen jogi in po tem ga lahko tudi prepoznamo na podobah, saj je vedno upodobljen z zelenim obrazom in rokami. 

Kopriva je v resnici ena redkih rastlin, če ne celo edina, s katere prehranjevanjem lahko človek preživi daljše obdobje, ne da bi njegov organizem utrpel hujše pomanjkanje. Celo Nasa jo je vključila na svoj seznam super živil, s katerimi sestavljajo jedilnike za astronavte. Nič čudnega, saj je kopriva po vsebnosti hranilnih snovi res pravi rekorder: v njej je desetkrat več železa, kot v špinači, šestkrat več vitamina C, kot v limonah, in petkrat več kalcija, kot v kravjem mleku. Poleg naštetega vsebuje kopriva še neverjetno veliko beljakovin - na gram celo več kot goveje meso!

Zdravilni učinki

Poleg tega, da nas kopriva z vsemi svojimi snovmi odlično nahrani, nas tudi učinkovito razstrupi. Kopriva čisti pljuča, zato se uporabo priporoča pri gripah in drugih obolenjih dihal. Odvaja vodo in s tem čisti kri in sečne poti. Pomaga tudi pri zdravljenju ledvičnih kamnov. Kopriva stimulira limfni sistem in s tem povečuje odpornost. Ureja delovanje ščitnice, vranice in jeter. Pomaga zmanjševati številne vnetne procese in zavira razraščanje notranjih zajedalcev. Izredne učinke ima tudi na vse vrste kožnih bolezni (z njo lahko blažimo akne, izpuščaje, rdečice ipd.).

Kopriva je blagodejna pri ženskih težavah z mesečnimi krvavitvami in pri menopavzi. Za močne in zdrave dojenčke se nosečnicam priporoča redno uživanje kopriv v večjih količinah.

Kopriva je zelo cenjena tudi za nego las. Redno uživanje kopriv bo naredilo vaše lase krepke in svetleče. Za večji učinek si s koprivnim čajem spiramo lasišče. Čaj deluje tudi proti izpadanju las.

V zadnjih desetletjih so opravili nekaj nevroloških raziskav, ki so pokazale, da je kopriva učinkovita celo pri preprečevanju in zdravljenju alzheimerjeve bolezni, multiple skleroze in amiotrofične lateralne skleroze (ALS).

Nabiranje in uporaba

V starem Egiptu so koprivo gojili kot povrtnino. Gojim jo tudi sama. Namenila sem ji velik kos našega vrta, saj je vsestransko uporabna, njeno gojenje pa je neverjetno enostavno. Medtem, ko njej podobne kultivirane rastline (npr. špinača, blitva) zahtevajo veliko pozornosti, kopriva ne potrebuje nobene posebne oskrbe. Raste hitro in praktično ne pozna škodljivcev. Ker je doma iz naših krajev, ne potrebuje nobene pomoči pri razmnoževanju. Zasadimo jo tako, da jeseni na željeno mesto enostavno zakopljemo njene korenine. Od tam naprej rastlina vse opravi sama. Še posebej jo boste veseli tisti, ki imate na svojem vrtu težave s polži, ki radi napadajo vaše slastne zelene pridelke, saj se pekočih kopriv ne bodo niti dotaknili.

Koprive lahko začnemo nabirati zgodaj spomladi. Najdemo jih na gozdnih obronkih. Najrajši raste skupaj z bezgom, ki nam s svojim markantnim deblom in kasneje tudi z listi in cvetovi pomaga, da koprive že od daleč opazimo. Mlade vršičke nabiramo vse do pozne jeseni. Koprive lahko med letom večkrat požanjemo. S tem jih pomladimo in že čez nekaj dni nas bodo obdarile z novimi, mladimi, slastnimi poganjki. Sveže vršičke lahko uporabljamo na številne načine (recepte najdete na koncu prispevka).

Kadar rastlina cveti, gre vsa njena moč v cvetove in nato v semena, zato takrat njeni listi niso tako hranljivi. Takrat nabiramo semena, ki jih odrasla rastlina tvori v obliki nitkastih slapov. Semena lahko uporabljamo surova ali pa jih posušimo in shranimo za zimo. Dodajamo jih lahko različni hrani; podajo se tako k sladkim jedem (npr. koruznim kosmičem za zajtrk) kot tudi k slanim namazom in omakam. Iz njih lahko delamo tudi okusne pesto omake ali pa jih uporabljamo samo kot posip (po koncu kuhanja).

Koprivina semena so učinkovito superživilo, ki si ga z lahkoto pripravite sami in ki vam bo skozi celotno zimo nadomeščalo goro uvoženih prehranskih dodatkov. Semena kopriv so rahlo pikantnega okusa in vsak obrok spremenijo v hranljivo pojedino.

Pomoč rastlinam na vašem vrtu

Če koprive za 24 ur namakamo v vodi, dobimo pripravek, ki deluje kot insekticid. Če pa jih namočimo za več kot en dan, nastane bogato tekoče gnojilo, ki bo naš pridelek na vrtu izdatno pomnožilo. Skupaj s koprivami lahko namakamo še navadni gabez in preslico in s tem ustvarimo gnojilo z vsem, kar potrebujejo rastline za hitro rast, velike plodove in odpornost.

Nekaj receptov s koprivami

Kremna juha iz kopriv in krompirja

Na spletu obstaja veliko receptov za juhe iz kopriv. Sama jo kuham po zelo poenostavljenem receptu, in sicer brez praženja, saj s tem ne želim uničiti zdravilnih učinkovin. Tudi takšna juha je zelo okusna, čeprav v njej ni jušne kocke in pražene zelenjave. Zahvala gre seveda polnemu okusu kopriv.

SESTAVINE:

• Vršički kopriv
• Olje
• Sladka smetana ali veganski nadomestek (mandljeva krema)
• Čemaž (po želji kot dodatek)

Olupljen krompir razrežemo na kockice in ga na nizkem ognju kuhamo v slani vodi. Tik preden se krompir popolnoma zmehča mu dodamo očiščene vršičke kopriv. Dodamo lahko tudi nekaj čemaža. Na majhnem ognju kuhamo le še minutko ali celo manj, nato odstavimo in zmiksamo. Na koncu dodamo še olje in sladko smetano. Moja družina se mlečnim izdelkom izogiba, zato sladko smetano nadomestim z mandljevo kremo.

Smoothie iz kopriv in sveži namaz

Ko koprive dobro pretlačimo ali zmiksamo, niso več pekoče. Za smoothi sveže koprivine vršičke zmiksamo skupaj z banano. Po želji lahko dodamo tudi limono in avokado. Pripravljeni napitek še svež zaužijemo.

Koprivni namaz si pripravimo tako, da sveže koprive zmiksamo ali pa jih dobro pretlačimo in nato zmešamo s  skuto ali pa z maslom. Skuti dodamo nekaj olivnega in bučnega olja. Po želji lahko dodamo tudi sok sveže stisnjene limone ali čemaževe liste.

Naša družina uporablja vegansko maslo. Skuto uporabljam samo kozjo. Pogosto jo nadomestimo z vegansko skuto, ki jo na zelo enostaven način lahko pripravite sami.

Najenostavnejši način je, da zmiksate tofu in svilnat tofu do gladkega. Dodate kanček limone in pustite v hladilniku dva do tri dni, da rahlo fermentira. Drugi način za pripravo veganske skute je uporaba oreščkov. Indijske oreščke ali makadamijo namočimo čez noč v vodo, v katero smo dodali nekaj kapljic limone. Naslednji dan vodo odlijemo, oreščke pa zmiksamo do gladkega.

Napitek herojev

Naberemo večjo količino kopriv, jih operemo in namočimo v manjši količini vode za 12 ur. Nato koprive stisnemo s pomočjo sokovnika in dodamo vodo, v kateri so se namakale. Pomešamo in pijemo po požirkih. Takšen napitek je pravi eliksir zdravja.

Druga možnost je, da vršičke kopriv zmiksamo z vodo in svežim limoninim sokom. Po želji lahko dodamo napitku tudi med.

Koprivina pita

SESTAVINE:

• Vršički kopriv
• Skuta ali veganski nadomestek
• Mandljeva krema
• Jajca (za vegansko pito jih enostavno izpustimo)
• Kvinoja
• Krompir

Posebej skuhamo kvinojo in posoparimo osoljen krompir v majhnih kockicah. Oboje zmešamo z enim jajcem in kančkom mandljeve kreme. Z dobljeno maso nadevamo namaščen pekač.

Skuto zmiksamo skupaj z jajcem in sveže nabranimi koprivami ter solimo. Dobljeno zmes uporabimo kot sirni preliv za maso v pekaču. Pečemo med 30 in 40 minut, na 180 °C.

Skuto živalskega izvora lahko nadomestimo z vegansko skuto, ki jo lahko na zelo enostaven način pripravimo sami po postopku, ki sem ga opisala nekaj vrstic višje, pri svežih namazih iz kopriv.

Avtorica besedila je Katja Tomšič.